Žalovanje
Soočanje s smrtjo bližnjega ni nikoli preprosto in pogosto se nam zdi, da smo povsem preplavljeni s težkimi čustvi. Žalost ob izgubi ljubljene osebe je povsem običajen odziv.
Zavedati pa se moramo, da vsakdo žaluje drugače, četudi gre za žalovanje za isto osebo. Občutja variirajo med otopelostjo, jezo, zmedenostjo in strahom. Nekateri se spoprijemajo tudi s težavami s spanjem ali izgubo apetita.
Kdo nam lahko pomaga?
Ob izgubi ljubljene osebe večina ljudi najde zadostno podporo in tolažbo v družini in prijateljih. Včasih pa je lahko v veliko pomoč tudi pogovor z ljudmi, ki so že doživeli podobno izkušnjo, ali pa z nekom, ki je posebej usposobljen za nudenje podpore žalujočim.
Če menite, da se s smrtjo ne soočate najbolje, se pogovorite s splošnim zdravnikom, saj lahko ta preveri, ali se za vašimi občutji skrivajo tudi fizični razlogi. Žalujoči lahko najdejo pomoč tudi v skupinah za samopomoč, ki so večinoma dobrodelne ustanove, specializirane za podpiranje žalujočih.
Pomoč otrokom
Ko nekdo umre, otroci še posebej težko razumejo, kaj se je zgodilo. Lahko se sicer zavedajo napetosti in stiske, ki jo občutijo odrasli okoli njih, toda, kako situacijo razumejo in kakšen bo njihov odziv, je odvisno od njihove starosti, preteklih izkušenj ter individualne osebnosti.
PREBERI VEČ
O izgubi v družini ne pozabimo obvestiti otrokovega učitelja ali vzgojitelja, saj mu lahko le tako posveti posebno pozornost, ki je v prvih dneh po smrti nujna. Otroci imajo tudi možnost pogovora s šolskim psihologom, če starši menijo, da jim ta lahko pomaga.
Pri otrocih si je vredno zapomniti še nekaj stvari; pomembno je, da otrok novico o smrti izve od nekoga bližnjega. Če je le možno, obdržimo vsakdanjo družinsko rutino ter se odprto pogovarjajmo o preminuli osebi. Na otrokova vprašanja odgovarjajmo iskreno ter hkrati tako, da bo za njega razumljivo. Dejstva, da smo vznemirjeni ter da umrlega pogrešamo pred otroci ne smemo prikrivati, kajti le tako bodo tudi otroci dovolj sproščeni, da bodo pokazali svoja čustva.
Samostojno življenje
Še posebej hud udarec je smrt bližnjega za tiste posameznike, ki so s preminulim živeli, po smrti pa morajo zaživeti sami. Preteče lahko veliko časa, preden se temu privadimo. Znajdemo se lahko v situaciji, ko se bomo primorani naučiti početi stvari, ki jih je prej opravljal partner, denimo kuhanje ali upravljanje z družinskimi financami. Za pomoč lahko – predvsem na začetku – zaprosimo družino ali prijatelje; z veseljem bodo pomagali.
PREBERI VEČ
Ko žalujoči začutijo željo po družbenih aktivnostih, lahko informacije o lokalnih skupinskih aktivnostih najdejo pri sorodnikih, prijateljih, v lokalnih časopisih, na spletnih portalih, v knjižnicah ter na oglasnih deskah. V veliko pomoč je lahko tudi prostovoljno delo, ki nam nudi posebno zadovoljstvo, obenem pa je tudi dobra priložnost za spoznavanje novih ljudi.
Povezave do organizacij, ki nudijo strokovno pomoč in podporo:
POKLIČITE
+386 (0)31 600 877
… ALI IZPOLNITE SPODNJI OBRAZEC: